Plavamo v množici informacij, kjer je beseda zdravje omejeno do določene mere. Tako povsod v svetu, kot tudi z vašim telesom, brez “slabega” ne mora obstajati “dobro”. Zapomnite si to.
Verjetno vsak posameznik pozna kar nekaj vrst diet in se sprašuje katera je najbolj zdrava dieta ali pa se mogoče ne more odločiti katera dieta bi bila najbolj zdrava za njegov stil življenja. Vseh ne bomo naštevali, bomo pa poudarili par, v veliki večini vsem poznanih diet in zakaj ena izstopa od ostalih in je tako tretirana, kot najbolj zdrava dieta.
Vrste diet ter razložena najbolj zdrava dieta
Na dolgi rok razne “zdrave diete” obremenjujejo naše telo, saj ponavadi z določeno zdravo dieto telesu vedno nečesa primanjkuje in zdrava prehrana naenkrat ni več tako zdrava.
1. Dieta, pri kateri zaužijemo malo oljikovih hidratov
Pri tej dieti se posameznik bolj osredotoča na uživanje beljakovin. Priporoča se uživanje različnega mesa, kot je piščanem, govedina, puran, ribe, jajca, kot tudi razno sadje in zelenjava.
2. Dieta, pri kateri uživamo malo maščob
Pri tej dieti je fokus predvsem na ogljikovih hidratih in beljakovinah. Priporoča se uživanje ogromnih količin sadja, zelenjave in raznih žitaric. Izogiba pa se mesa ter raznih oreščkov (prevsem tudi olj).
3. Dieta, pri kateri ohranjamo nizek glikemični indeks
Ta dieta drži ravnotežje med dieto, ki zagovarja vnos malo ogljikovih hidratov in dieto z manjšim vnosom maščob. Kot napisano v začetku članka, je potrebno oboje, da telo normalno deluje. Seveda v zmernih količinah – priporočeno pa je uživanje v večjih količinah: rjavi riž, sadje, zelenjava, ovsena kaša ter oreščki. Pozorni morate biti na glikemični indeks, da se držite dnevnega vnosa ter tako poskrbite, da to res ostane najbolj zdrava dieta.
Imate premalo časa ali volje se držati raznih diet? Na www.zdrava-dieta.net si lahko ogledate par svetovno najkvalitetnejših izdelkov, ki so 100% iz naravnih sestavin, imajo 0% sladkorja in kar je najpomembnejše, ogromno hranilnih ter vitaminskih vrednosti za odpornost vašega telesa.
Glikemični indeks in njegova razlaga
Na spletu obstaja ogromno razlag. Poenostavljena pa je… hitreje, kot se dvigne raven glukoze v krvi po zaužitju raznih ogljikovih hidratov, večji je Glikemični Indeks (GI). Višji je, slabše je za telo.
V spodnji tabeli so tako vsa živila, katerih GI ne presega 35 (na 100g), meja za nizek ali visok GI pa je 50. Vrednost nad 50 pomeni, da je telo preveč obremenjeno s proizvajanjem inzulina. Če telo konstantno proizvaja večje količine inzulina, predstavlja to tveganje za bolezni srca in ožilja. Če imate povišan krvni tlak, ste debeli ali imate celo sladkorno bolezen, se da z uživanjem spodnjih živil to normalizirati, saj se proizvajanje inzulina v telesu prepolovi.
Želite dvigniti svoj imunski sistem in pomladiti vaše ožilje? To lahko preverjeno storite s 100% naravnim izdelkom INDIGO, ki naredi vaše ožilje bolj prožno, dvigne energijo in odpornost, je brez sladkorja ter je potrjen s strani EFSA (Evropska agencija za varnost hrane).
Tabela živil, ki imajo Najmanjši možni glikemični indeks in ki morajo biti obvezno na vašem dnevnem meniju, saj z njimi zdrava prehrana resnično dobi pravi pomen.
| Živila | Glikemični indeks – GI |
|---|---|
| Arašidi | 15 |
| – arašidovo maslo brez sladkorja | 25 |
| Artičoka | 20 |
| Avokado | 10 |
| Bambusovi vršički | 20 |
| Bela mandljeva krema brez sladkorja | 35 |
| Beluši | 15 |
| Blitva | 15 |
| Borovnica | 25 |
| Breskev | 35 |
| Brokoli | 15 |
| Brstični ohrovt | 15 |
| Bučke | 15 |
| Cvetača | 15 |
| Čebula | 15 |
| Česen | 30 |
| – svež | 15 |
| Češnja | 25 |
| Čokolada | |
| – temna 70 % kakava | 25 |
| – temna 85% kakava | 20 |
| Dišavnice (cimet, bazilika …) | 5 |
| Drobnjak | 15 |
| Fige sveže | 35 |
| Fižol | |
| – beli | 35 |
| – črni | 35 |
| – rdeči | 35 |
| – stročji | 30 |
| Fruktoza | 20 |
| Gobe | 15 |
| Gorčica brez sladkorja | 35 |
| Grah | |
| – sušen | 35 |
| – sveži | 35 |
| – v pločevinki | 35 |
| Granatno jabolko | 35 |
| Grenivka – pomelo | 30 |
| Hruška zimska | 30 |
| Indijski oreščki | 15 |
| Ingver | 15 |
| Jabolko | |
| – kaša | 35 |
| – krhlji | 35 |
| – sveže | 35 |
| Jagoda | 25 |
| Jajčevec | 20 |
| Janež | 15 |
| Jogurt | |
| – navadni | 35 |
| – sojin sadni | 35 |
| – sojin navadni | 20 |
| Kakav v prahu brez sladkorja | 20 |
| Kis | 5 |
| Kompot mešan brez sladkorja | 35 |
| Korenje surovo | 30 |
| Kosmulja | 25 |
| Kreša | 15 |
| Kumare | 15 |
| – kisle | 15 |
| Kutina | 35 |
| Kvas | 35 |
| Leča | |
| – rjava | 30 |
| – rumena | 30 |
| – zelena | 25 |
| Lešniki | 15 |
| Lešnikov namaz brez sladkorja | 25 |
| Malina | 25 |
| Mandarina | 30 |
| Mandlji | 15 |
| Marakuja | 30 |
| Marelica | 30 |
| Marmelada brez sladkorja | 30 |
| Mleko | |
| – kravje | 30 |
| – mandljevo | 30 |
| – ovseno brez sladkorja | 30 |
| – sojino brez sladkorja | 30 |
| Moka | |
| – rožičeva | 15 |
| – sojina | 25 |
| Nektarina | 35 |
| Olive | 15 |
| Omaka | 15 |
| – pesto | 15 |
| – tamari | 20 |
| Orehi | 15 |
| Otrobi | |
| – ovseni | 15 |
| – pšenični | 15 |
| Paprika | |
| – rdeča | 15 |
| – rumena | 15 |
| – zelena | 15 |
| Paradižnik | 30 |
| – omaka brez sladkorja | 35 |
| – sok | 35 |
| – sušeni | 35 |
| Pasijonka | 30 |
| Pasulj (meso in fižol) | 35 |
| Pesa surova | 30 |
| Peteršilj | 15 |
| Pinjole | 15 |
| Pistacija | 15 |
| Pivo svetlo | 35 |
| Polnozrnati kruhki (24 %, Wasa) | 35 |
| Pomaranča | 35 |
| Por | 15 |
| Rabarbara | 15 |
| Repa | 30 |
| Rezanci | |
| – kitajski pšenični durum | 35 |
| – sojini kitajski | 30 |
| Ribez | |
| – črni | 25 |
| – rdeči | 25 |
| Riž | |
| – divji | 35 |
| – kvinoja | 35 |
| Robidnice | 25 |
| Seme | |
| – bučno | 25 |
| – laneno | 35 |
| – sezamovo | 35 |
| – sončnično | 35 |
| Sirup agave | 15 |
| Sliva | 35 |
| Soja – zrnje | 15 |
| Sok limonin 100% | 20 |
| Solata | |
| – radič rdeč | 15 |
| – radič zelen | 15 |
| – zelena | 15 |
| Šalotka | 15 |
| Špinača | 15 |
| Tofu | 15 |
| Zêlena listi in surova korenina | 35 |
| Zelje | 20 |
| – kislo | 15 |
| – kitajsko | 15 |
Viri:
Andreja Širca-Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, dietetičarka
Jože Lavrinec, VMT, bolnišnični dietetik
